Samo Budna & Band so minulo soboto nastopili v novem radgonskem klubu Life Music&Dance Club
Samo Budna je ime, zelo znano v glasbenih krogih predvsem v Pomurju. Večina glasbenih navdušencev ga zagotovo pozna kot violinista Vlada Kreslina, člana Beltinške bande, glasbeni pečat pa je pustil tudi v etno zasedbah Marko banda in Mlada beltinška banda. Skoraj kultni status si je zagotovil z delovanjem v nekoč zelo popularni zasedbi Posodi mi jürja. Iz obdobja delovanja te skupine so še vedno aktualne, že skorajda ponarodele avtorske pesmi Budne – Hvala ti mala, Rdeče oči, Ti od zgoraj, Vse se spremeni. Po razhodu članov banda se je podal na uspešno samostojno pot, na kateri se je obdal z imenitnimi imeni slovenske glasbene scene, izdal dve plošči in s spremljevalno skupino zavzel odre. Bolj kot na odrih, so se njegove nove avtorske pesmi usedle v srca in ušesa radijskih urednikov in posledično poslušalcem slovenskih nacionalnih radijskih postaj. Na samostojni poti je doživel uspeh na Slovenski popevki, ko je leta 2011 s pesmijo Sončna hiša osvojil nagrado za mladega perspektivnega avtorja ali izvajalca.
Prleški glasbenik, ki zase pravi, da je glasba vse, kar želi in zmore dati svetu, se po menjavah članov spremljevalne ekipe, kratki koncertni pavzi in poskusu projekta Manj je več, v katerem so se združili Budna, Budnov dolgoletni tesni sodelavec, soavtor aranžmajev, legendarni klaviaturist Davor Klarić in prodorna violinistka ter aranžerka Nina Pečar, vrača na koncertna prizorišča z osveženo spremljevalno zasedbo.
Ob napovedi koncerta v Gornji Radgoni je del ekipe zastrigel z ušesi in se podal na vikend izkušnjo prleške gostoljubnosti ter glasbe Sama Budne. Radovednost, kako bodo zazvenele in zadihale pesmi v novih aranžmajih, v izvedbi zanimive druščine glasbenikov, nas je pripeljala v radgonski klub. Pozna ura začetka koncerta in lokacija sta jasno nakazali, da bo to predvsem glasen žur. “Tam, pri nas, se poje naglas. Tam, pri nas, se redko gleda na čas, “poje Budna v svoji najbolj znani pesmi Rdeče oči, ki je upravičeno neuradna himna Prlekije in odlično povzema način življenja v tistih krajih. V dolgo noč sta nas s priredbami in izvedbami popeljali dekleti iz dua Happy Vibes, odlični mladi glasbenici, ki so ju povabili na oder kot predskupino. Opravili sta super nastop, škoda le, da izvajata samo priredbe in ne avtorske glasbe, saj imata ogromen potencial. Tudi suverenost in sproščenost na odru delujeta maksimalno dobro.
Že konkretno v nedeljskem zgodnjem jutru so na oder prišle zvezde dogodka. Udarno, s skladbo Brez skrbi, so fantje lepo napolnjen klub spravili v razigrano rokenrol vzdušje. Nova pridobitev Banda, klaviaturist Dejan Berden, mojster črnobelih tipk, širše poznan kot član sestava Patetico, se je na prvi posluh brez večjih težav in tresočih kolen obul v čevlje predhodnika Davorja Klarića. Primerjave so sicer nehvaležen opravek, a dejstvo je, da je Klarić v glasbenem smislu na samostojni poti Sama Budne in kot steber Banda, pustil tako velik pečat, da je težko mimo tega, kdo in kako po njegovem odhodu (za)polni ta prostor. Brez skrbi, gledamo naprej, še vedno ima Budna ob sebi vrhunske glasbenike. Ritem sekcija z bobnarjem Urbanom Krčem in basistom Rokom Škrljem je čvrsta, zanesljiva. Rajko Marjanovič na kitarah in vokalu je suveren, Dejan Berden klaviature lahkotno obvladuje in zagotavlja izjemno spremljavo Budnovemu vokalu ter zaokrožuje nov zvok Banda.
Kot omenjeno, je glede na pozno uro, lokacijo in stanje publike, koncert pričakovano krenil v smer preveč glasnega divjega žura. Pravi rokenrol, skratka. S skrbno izbranim vrstnim redom skladb, se je divjanje samo stopnjevalo, tako na odru, kot na plesišču. Prleki so znova dokazali, da je Samo njihov ponos in da je duh spomina na njegov uspeh s Posodi mi jürja še kako vkoreninjen v vsakega zavednega Prleka. To vsekakor sta pohvala in priznanje za ustvarjalca, vendar hkrati tudi past, v katero se mimogrede lahko ujame in stagnira pri razvoju. Tako glasbe, kot prepoznavnosti. Prepoznavnosti v smislu ločevanja preteklega dela v uspešnem bendu in posledičnega stanja udobja na eni, ter ustvarjanja in trajnega pojavljanja na sceni kot samostojni izvajalec, na drugi strani. Vtis, da se je Samo Budna ujel v to past, je v zadnjih dveh letih močno prisoten, po obisku tega zadnjega špila, pa se to samo potrjuje. Nastopi sredi noči, pred znanci in prijatelji, ki sicer kljub tokratni dobri promociji s strani organizatorja, komajda izvejo za koncert in pridejo podpret izvajalca, a bolj kot to, le na dober žur z živo muziko, mogoče ne pritičejo več glasbeniku takega kova in niso dobra popotnica za naprej. Takšni špili so “za vmes”.
Kakorkoli, na koncertu je rajalo okoli 200 duš, ki so po odzivih sodeč uživale na polno. Repertoar se je izkazal za zmagovalno kombinacijo pesmi, glede na prostor in tehnične pogoje za izvedbo, so fantje svoje nočno delo opravili z odliko. Po Brez skrbi in Včasih ne veš, nas je Samo sicer povabil v tišino (Greva v tišino), a se je že samo misel na znosno glasnost, kaj kmalu začela razblinjati. Dandanes so koncerti preveč glasni in se izgubi občutek, ker po treh komadih enostavno ne slišiš več dobro. V manjših klubih je to še večji problem in tudi tu ni bilo izjeme.
Naprej smo leteli v sanjah – Komu boš rekla je budnica pomladi, prišli do Sončne hiše. Se izgubili in se poiskali – Kje si. Teatralno pa je Budni zopet začel pešati vokal pri Teatru. S stopnjevanjem intenzivnosti pesmi se je tudi glas krhal postopoma, a zelo slišno. Podpora backvokalista Marjanoviča sicer občasno reši te vokalne pomanjkljivosti, a dejstvo je, da je treba vokal vzdrževati in vlogo frontmana z lastnim bendom vzeti malenkost bolj resno. Do vrhunca koncerta, ko sta prišla na vrsto največja hita kariere Sama Budne – Hvala ti mala, ter Rdeče oči, se je navdušenje množice razbohotilo do višav. Divja noč. Divja in glasna.
Pod črto – super je, da se takšne glasbene zasedbe na pomlad prebudijo in postopoma začnejo odkrivat, kaj so skuhale čez zimo, ko smo bili prepričani, da so v globokem zimskem spanju. Samo Budna&Band je lep primer, kako kvalitetna glasba preživi vse možne vzpone in padce, pavze, razhajanja v bendu, a se vedno znova dvigne, kot feniks iz pepela. Kot (kant)avtor je Budna vedno nekje pri vrhu kvalitete in če se le prepustiš njegovi glasbi, prepriča tako “slučajnega” poslušalca, kot glasbene kritike in urednike. Pesmi so spisane tako, da se usedejo v ušesa in si jih nehote popevaš še lep čas po slišanju. Druga zgodba je pojavljanje na odru. Trenutno se vidi in čuti, da se je ekipa povezala in se tudi na odru kaže dobro vzdušje. Sproščenost. A za preveč očitno “sproščenost” na odru, naj ne bo izgovor pozna ura nastopa, ali dejstvo, da nastopaš v klubu (na žuru). Sicer pa:”Konec koncev vseeno je, glavno da smo vsi zadovoljni iz dneva v dan.” 🙂
To je bilo za nazaj, za naprej pa: Dva potrjena koncerta, sporočimo seveda datume pravočasno. Ostanite budni in vabljeni še k ogledu fotografij.
Samo Budna na socialnih omrežjih:
Facebook: Samo Budna & Band & Samo Budna
