Razprodaja duš hudiču na blues vlaku
Težko rečemo, da na slovenskem glasbenem prostoru manjka raznolikosti. Žanrsko smo bogato obdarjeni, kvalitetnih glasbenikov pa nam prav tako ne manjka. Ne moremo pa reči, da so bila slovenska ušesa prav pogosto deležna kvalitetne blues rock glasbe. V zadnjem času se z več kot uspešnim prodorom posameznih zasedb k sreči zadeva spreminja na bolje. Kvalitetni blues rock nam je v zadnjih časih s strani posameznih skupin serviran na najvišji možni ravni.
Če nam je blues rock en blues rock ena omiljenih zvrsti, defenitivno ne moremo spregledati dokaj sveže zasedbe Stray Train. Na listi sestavin skupine so podkovani glasbeniki, ki so v začetku leta 2015 našli skupni glasbeni jezik v eni skupini. Fantje so se vkrcali na express vlak linije glasbenega ustvarjanja in v izredno hitrem času izdali dva albuma (“Just ‘cause you got the monkey off your back doesn’t mean the circus has left town” – 2016 in “Blues from hell” – 2017).
Obisk njihovega koncerta na 19. Ortofest festivalu je bil na seznamu obiskov označen kot OBVEZNO. V zgornji dvorani Orto bara smo na vlak njihove glasbe nekaj minut čez 22.00 vstopili ob terminalskem glasu, ki nas je pozval, da se je popotovanje pričelo. Na oder je stopil igralec v črnem fraku s cilindrom na glavi, monoklom in igralno karto zataknjeno na cilinder. V kratkem solo teatralnem nastopu se razkrije kot hudič, ki uprizori razprodajo duše Roberta Johnsona in napoved “pogumnih pet” članov zasedbe Stray Train. Več kot odlična in izvirna ideja napovednika. Na odru so se pojavili basist Niko Jug, kitarista Jure Golobič in Boban Milunovič, bobnar Luka Čadež in pevec Luka Lamut in nam za začetek koncerta elektrificirali ušesa s skladbo “Electrified”, ki jo najdemo na lanskem albumu. Sledila je “Greedcard Paradise” s prvega albuma, pod katero je bojda podpisan hrvaški glasbenik Gibonni. S skladbo “Day´s gone” je zopet sledila preusmeritev na tirnice aktualnega albuma na katerem najdemo tudi naslednji zaigrani skladbi “Heading for the sun” v okviru katere so fantje z odličnim videom aktualni album lansko leto predstavili in pa “Mad machine”. Menjava tirov med prvim in drugim albumov je sledila naprej še v skladbah “Wander man”, “Love is just a breath away”, “House of cards”, “Soulseller”, “Emona”, “Blues from hell” (zanjo so fantje pred kratkim izdali nov video), “Wish I could be free”, “My baby´s ride”, “No easy”, “Give it away” in pa “Man or a stone” s katero je pogumnih pet manj kot dve uri dolg koncert in sklop 16 skladb zaključilo.
Glede na slišano lahko pogumnežem samo čestitamo. Ravno prav polna manjša dvorana Orto bara je tako dobila to po kar je prišla. Dozo kvalitetnega blues rocka. Težko je sploh verjeti, da fantje pravzaprav skupaj ustvarjajo tako kratek čas. Njihovo glasbeno popotovanje jih je sicer vodilo tudi že po tujih preverjenih glasbenih odrih, kjer so fantje želi plaz pohval tako za nastope na odrih, kot v kritikah za njihov aktualni album. Odlična uigranost zasedbe z prodornim in značilnim glasom pevca Luke Lamuta tvori izredno kvalitetno zasedbo. Fantom ob takih predstavah lahko napovedujemo samo svetlo prihodnost, saj so se zadeve premišljeno lotili na najvišji možni ravni. Želimo si le več njihovih nastopov na naših tleh, saj je njihov koncert vsekakor vreden pozornosti poslušalcev. Če so za to morali prodati dušo hudiču… pa naj bo tako. Stray Train… čestitke!
Foto: Marko Alpner