Dan, zaznamovan s popolnim kontrastom zvrsti metal glasbe
Drugi dan letošnje izdaje največjega metal festivala na tleh naše države, je bil zaznamovan s konkretno količino raznovrstnih podzvrsti metal glasbe. Potovanje skozi dan je šlo čez brutalne ritme do melodičnih folk simfonij in samega skrajnega ekstremizma.
Virvum
Drugi dan festivala smo začeli na odru Boško Bursać. Švicarsko natančnost death metala so nam uprizorili Virvum. Zasedba obstaja že od leta 2007, v letu 2016 pa so po dveh singlih in enem EP pri založbi Season Of Mist izdali prvenec z naslovom ‘Illuminance’. Poslušljivo, kljub vsemu pa bi zasedbi le priporočili nekaj več dinamike.
Sober Assault
Death ritmom smo sledili na Lemmy Kilmister odru, kjer so pod močnim soncem garali grosupeljski junaki Sober Assault. Četverec je na lanski izdaji festivala v predvečeru na New forces odru skoraj napolnil prizorišče in uprizoril več kot dostojen nastop. Mešanico trash in melodic death metala izvaja postava: David Vodopivec (kitara) , Enej Lamovšek (ritem kitara – vokali), Rok Lukavečki (bobni), Rok Novak (bas – back vokali). Fantje so ponovno uprizorili tehnično podkovan in kompleksni ritem, podkrepljen s trdimi rifi, prodornimi solažami in navdušujočim ‘growlom’ pevca Eneja. Prihodnosti se fantom na našem tržišču ni bati, s svojim delom pa so si vsekakor zaslužili nastop na glavnem odru letošnje edicije.
Caronte
Popolno zamenjavo stila so na Boško Bursać odru predstavili Italijani Caronte. Bend, ki ga je osnoval vokalist Dorian Bones, je nastal po njegovem razhodu s skupino The Wraiths Orchestra. Temeljijo na svojih treh albumih, trenutno pa promovirajo aktualni album z naslovom ‘YONI’. Ime so si nadeli po grškem mitološkem bitju, njihov stil pa bazira na doom ritmih, zavitih v nekakšen mistični ovoj. Temačna besedila ustrezajo celotni podobi benda. Sam nastop povsem soliden, jasno pa se vidi, kdo vodi glavne niti celostne podobne skupine.
Cold Snap
Na glavnem odru smo prisluhnili ‘bratom’ Hrvatom. Groove metal zasedba s prizvokom metalcore žanra je ne glede na vročino pod direktnim soncem uprizorila izredno dinamičen nastop. Šesterec z dvema vokalistoma trenutno promovira letos izdani album z naslovom ‘All Our Sins’. Delujejo izredno uigrano ampak kljub temu zelo monotono. Poslušljivo, vratovi pa se pod odrom kljub aktivni animaciji obeh pevcev niso ravno lomili.
Pallbearer
Na Boško Bursać odru se je nadaljevala legija golobokih doom ritmov. Pallbearer so jo začinili še z nekaj progresive. Četverec z desetletnim pedigrejem se po svetu predstavlja na podlagi treh studijskih albumov, trenutno pa je še vedno aktualni album ‘Heartless’ katerega je zasedba izdala lansko leto pod okriljem njim zveste založbe Profound Lore Records. Maloštevilno publiko (večina je na glavnem odru pričakovala Tesseract) je skupina kljub temu presenetila s striktnimi riffi in udarnim vokalom pevca Bretta Cambella. V istem času dve izredno kvalitetni zasedbi na obeh glavnih odrih.
TesseracT
Številčna publika pred glavnim odrom je pokazala, da je nastop zasedbe TesseracT en od najbolj pričakovanih koncertov. Progresive jent ritmi niso najpogostejši pojav na festivalih, ampak zato večinoma vedno dobro sprejeti. Če pa govorimo še o kvaliteti britanske petorke, pa so zadeve dokaj jasne. TesseracT so v Sloveniji nastopili prvič in pričakovano pustili pozitivne vtise med publiko. Izredno uigrana zasedba trenutno še vedno predstavlja aktualni album z naslovom ‘Sonder’. V bendu enostavno vse deluje. Uigrano in povezano z vrhunskim zvokom. Čisti vokali z raskavimi prehodi vokalista Daniela Tompkinsa povezujejo celoto ritem sekcije in čistih kitarskih linij. Ena večjih perfekcij letošnje izdaje MetalDays zaenkrat.
The Lurking Fear
Verjetno se redko zgodi večji metal festival, na katerem ne bi bili priča nastopu super skupin. Tokrat smo paket dobili v obliki švedske death metal zasedbe The Lurking Fear, ki sestoji iz zasedb At The Gates, The Haunted, Skitsytem, Disfear in God Macabre. Zasedba prekaljenih mačkov se je zbrala leta 2016 in izdala zaenkrat edini album z naslovom ‘Out Of The Voiceless grave’. Sam naziv super skupina jim popolnomaa pristoji, saj je njihov nastop suveren in jasen-na podlagi dolgoletnih izkušenj članov. Najbolj prepoznaven je seveda vokalist Tomas Lindberg. Vredno poslušanja.
Battle Beast
Če smo bili prvi dan deležni piratske veselice v obliki skupine Alestorm, pa je na torek njihovo vlogo na Lemmy Kilmister odru prevzela zasedba Battle Beast. Finska heavy metal skupina s pevko Nooro Louhimo na čelu, je v stilu lanskega nastopa Doro ves čas dokaj pretirano animirala konkretno zapolnjen prostor pred glavnim odrom. Težko govorimo o presežkih, vendar kljub temu dovolj kvalitetno za bučen odziv publike.
Rotten Sound
Prestavili smo v višjo prestavo z Rotten Sound na odru Boško Bursać. Finski death grindcore metalci so s podlago sedmih albumov in 25 let obstoja obetali veliko in veliko tudi ponudili. Izkušnje in kilometrina štejejo. Izvrstna ritem sekcija s Samijem Latvejem na bobnih in Kristiana Toivainenam na basu je odlično sodelovala s trdimi riffi, za katere je skrbel Mika Aalto na kitari. Svoje doda še brutalen vokal, ki ga personalizira. En boljših nastopov tega dne.
Coroner
Verjetno med udeleženci letošnje izdaje festivala MetalDays ni malo ljudi, ki ne bi z nestrpnostjo pričakovali nastopa švicarskih tehničarjev Coroner. Zasedba z izredno dolgim pedigrejem in tudi vmesnim daljšim premorom sicer v svoji karieri ni ponudila mnogo studijskih albumov. Njihov zadnji uradni studijski album z naslovom ‘Grin’ je izšel že davnega leta 1993. S svojo vrnitvijo na odre pa sta dvojec Ron Royce in Tommy T. Baron dvignila precej prahu. Na bobnih jima trenutno od leta 2014 dela družbo Diego Rappachietti. V toliko letih malo posnetega, ampak k sreči kvalitetnega. Tudi nastop na letošnjem MetalDays je bil izvrstna zadeva. Trdo, glasno, ampak suvereno.
Bölzer
Razpored nastopajočih na MetalDays 2018 je z Bölzer postregel z velikim zanimanjem. Veliko je bilo slišanega o fenomenu dvojca in vprašanju, če se brutalnost v duetu sploh lahko razkaže v vsej svoji širini. Po slišanem na Boško Bursać odru se je dvom ugasnil. Dejansko je smešno slišati besedno zvezo metal duet. Edino vprašanje, ki pa se je pojavilo po nastopu švicarskega dvojca pa se je glasilo: Od kod tak zvok? Kljub ekstremno temačnemu pristopu celotni koncept nekako deluje. Verjetno je zadeva težje poslušljiva na posnetku, kot v živo. Vsekakor prijetno presenečenje dneva.
Ensiferum
Tradicijo melodičnega folk metala s prvega dne in nastopa številčne zasedbe Eluveitie, so drugi dan nadaljevali finski melodiki Ensiferum. Zmes melodike, folk glasbe in dokaj ‘power’ metala so nam teatralno postregli Markus Toivonen, Petri Lindroos, Sami Hinkka in Janne Parviainen. Pomanjkljivosti in napake v nastopu težko iščemo. Lepo uigrana skupina, ki zna z ustrezno animacijo številčni publiki postreči zabavo. Brez večjih pripomb.
Accept
Na glavnem odru se je odvil koncert večera. Nemška invazija, postrežena v obliki Accept. 50-letna glasbeno udejstvovana podlaga da sama sebi prepoznavnost in večno zanimanje med metal nostalgiki. Brez dileme primerne zvezde za enega od večerov petdnevnega festivala. Accept je potrebno slišati. So praktično ‘moram videti’ rubrika na spisku vsakega ljubitelja tršega rock´n´rolla. Današnji nastop veteranov je pozitivno presenetil. Kakšnih večjih odstopov tako ali tako nismo pričakovali. Kljub konkretni listi ‘bivših’ članov zasedbe se je trenutna zasedba dobro ustalila in vozi po ustaljenih tračnicah. Kvaliteta, ki ne opeša.
Watain
Brutalnost zvezd večera na Boško Bursać odru. Iskali smo primerne besede, oziroma kako opisati celotni koncept. Na misel nam je prišla samo ena stvar (angleško): When true metal as f… Zavzetost do konca. Ogenj, kri in glasnost.
