Večeri v Skalni dvorani Ljubljanskega gradu, so z letošnjo sezono dobro zavihteli v kvalitetne takte in tako dobili pozornost ljudi, ki dajo nekaj na kvaliteten izbor glasbenih skupin. Tokrat so, na dan kulture, obiskovalci imeli priložnost poslušati in ugledati projekt The Dukes of Prunes, kateri (kot je že razvidno iz imena skupine) pripada počastitvi mojstra Franka Zappe.

Znova in znova me preseneča, kako lahko ambient prej omenjene dvorane, tako sovpade ravno z takim tipom glasbe in takimi projekti. Majhen oder, odličen bend in dobra družba.
To je recept, kateri je zapisan vsem na očeh, z tistimi, velikimi debelimi črkami, vendar ga je kljub temu le peščica zmožna dešifrirati in vplesti v svoj sistem.

Glasbeni projekt Boštjana Andrejca in Samota Turka, ki je posvečen pokojnemu Franku Zappi, je takoj z prvim komadom spravil ambient na stopnjo višje. Perfekten začetek z mandolino izpod rok Andrejca, je spremenil duh časa in pričel z oblikovanjem tempa in energije, ki smo jo bili deležni poslušati in dihati skozi večer. Dobro uro, kolikor je trajal prvi del, je minil prehitro in občutek sem imel, kot da smo obstali v času, hkrati pa da je le ta minil prehitro. Redke skupine imajo v teh časih tak učinek in več kot primerno, je o tem tudi pisati in govoriti. Na tem mestu bi lahko pričel tipkati in govoriti o poteku celotnega večera, vendar nebom. Gre za eno tistih skupin, ki se jo mora pogledati osebno. V živo. S svojim ušesi in dušo, da se lahko resnično začuti kvaliteto skupine, drugače bi jim naredil veliko krivico.

Trenutno sestavo tvorijo:
Boštjan Andrejc – Bushy – kitara, kitarski synth, mandolina, vokal
Samo Turk – kitara, vokal, tolkala
Andrej Marinčič – klaviature
Boris Holešek – bas, vokal
Aleš Zorec – bobni

Tekst in foto: Simon Pelko