Enega izmed poslednjih »gigov« v sklopu letošnjega Orto festa, sta na sredin večer verbalno obogatili dve na »besedah« pa tudi glasbeno močni zasedbi. V Orto baru smo bili priča smo bili zanimivemu paketu Natriletno Kolobarjenje s Praho in Small Tokk. Dejansko to ni bil klasičen koncert/žur ampak svojevrsten dogodek. Malce izven okvirjev, v stilu »ne gremo na avtoštrado, pejmo mi po magistralki, pa še kak ovink bomo zraven naredli«!
A pojdimo lepo po vrsti z Natriletnim kolobarjenjem s praho (N3L)…
N3L je bend, ki…je bend o katerem je zanimanje potencialnega firbca, možno potešiti na spletu, ravno tako le-ta drži obilo čtiva v zvezi z »De badass Primorska region’s own gangsta rappaz«. Zato vrstice, ki sledijo zgolj o koncertu.
N3L so na koncertu, čeprav bi bil verjetno ustreznejši izraz recital ampak tak malce drugačen. Nekakšen mix Coltrane/Zappa/Buldožer/Brecelj/Kosovel, z večplastnimi, družbeno kritičnim besedil in nekonvencionalno, a vrhunsko izvedeno muziko. To pa za ljubitelja »pozdravnih petkovih« oddaj na nacionalki, zagotovo ne bi bila prva izbira za posluh v avtu. Roko na srce, tudi kot druga ali peta verjetno ne.
Muzika, ki zahteva razgledanega in »tolerantnega« poslušalca, z veliko glasbeno širino in sposobnostjo polne pozornosti ob poslušanju.
Močna sporočilnost besedil, zdaj z močno grunge/rockersko, že v naslednjem momentu spet skoraj intimno jazzovsko podlago ni ravno “DJ fiendly” material, ali pa glasbeno ozadje za v lokal na ljubljanski promenadi. Ampak to glavna protagonista skupine niti ne poskušata ni se ne trudita doseči.
Zna pa zato N3L tistemu, ki si dovoli zaviti tudi na kakšno glasbeno stranpot, ponuditi krasno dozo nevsakdanjega pogleda na glasbeno-verbalni izražanje misli in občutij ter preplet poezije in proze uokvirjene z glasbeno spremljavo, ki moč besed samo še »pojača«.
Kaj pa Smaal Tokk?
Po krajši pavzi med katero so malce zamenjali tehnikalije na odru, je le-tega zavzel najbolj znani primorski gengsta mojster ne-rimanja znan tudi kot Small Tokk.
Tudi tokrat mu je rime podlagal vrhunski glasbeni trio »bratov« Nula Kelvina, vokalno-melodične dele, pa tudi vizualno podobo, pa sta še dodatno okrasili dve »pupki« ženskega spola.
Redosled pesmi je bil postavljen v kontekst neke vrste življenjske zgodbe Small Tokk-a. Tako je beseda tekla o kandidiranju za predsednika, položnicah, »watrwakih«, nenadomestljivi Radmili,….
Skratka tipična Small Tokkova parodija na resno repanje z njemu lastnim humorjem, ne-rimanjem, a tudi ne majhno sporočilnostjo.
Kot že omenjeno, je skozi nastop pod »rime« glavnega protagonista, odlično podlagala svoje glasbeno znanje tudi zasedba »muzičistov« in »pupk’. To pa je iz tega primorskega »heca« naredilo res korekten in konkreten koncert. Takega, da se zagotovo gre še na kakšnega…v kratkem.
