Čudna so pota ciklov reinkarnacij. Nekoč je bil namreč kvartet, pa se je ponovno utelesil kot peteroglav. Ko igra Miusow, lahko sicer v njihovi trdi a obenem tankočutni glasbi slišimo odzvanjanje prejšnje, štiričlanske skupine, predhodnega fonograma, saj Miusow od svoje preteklosti ne beži. Ravno tako pa je ne želi pogrevati, zatorej je občinstvo v novem poglavju deležno svežih glasbenih prebliskov ter zvočnih zgodb, porojenih skozi suvereno, atipično podalpsko držo. Novi Miusow k poslušanju ne vabi zgolj z brezplačnim vstopom (Free Entry je naslov njihovega najnovejšega albuma, ki je izšel pri založbi Jazz And Blues Records, op.a.), temveč predvsem z dinamično fuzijo akustične glasbe in elektronskih zvokov, spojem slovenskega in svetovljanskega muziciranja ter neposrednim prikazom medgeneracijskega sožitja.
Peter Aleksandrovič Miusov je bil razsvetljenec, Evropejec skoz in skoz. In, v najboljšem smislu, je tak tudi Miusow. Odprt, svobodoljuben, svojo enkratno enolončnico kuha uporabljajoč osebna navdušenja in zgodovine posameznih članov ter na koncu postreže z zvočno sliko, prijazno širšemu krogu ljubiteljev drugačne godbe.
Miusow so: Andrej Čopar (saksofoni, flavta), Žiga Murko (trombon, elektrode), Peter Pavičić (kitara), Žiga Golob (kontrabas), Blaž Grm (bobni, klavir). Res, ta imena vam ne morejo biti znana s strani družabnih kronik in poročil o lepotnih operacijah. Zato se prepustite radovednosti, bodite za nekaj časa malce pustolovski in se zazrite skozi isti kalejdoskop, skozi katerega kuka Miusow. Ne bo vam žal.
