Danes boste to skladbo slišali še najmanj stokrat, a nekako ne moremo mimo dejstva, da je na današnji dan leta 1991 prenehalo biti srce enega največjih vokalov v glasbeni zgodovini. Freddie Mercury ni bil samo vokalist z eksplozivno odrsko persono in štiri oktavnim vokalnim razponom. Z njim so Queen v glasbi predstavljali točno to, kar kraljica predstavlja v šahu; najmočnejšo figuro na polju.

Za sabo so pustili izjemen opus, 15 studijskih albumov, ki se med sabo razlikujejo kot noč in dan. Zanj(e) ni bilo omejitev, ni bilo glasbenih žanrov, ni bilo dolžin. Zaradi česar so ustvarili nekaj najbolj prepoznavnih melodij, ki so se razširile od razprodanih stadionov pa vse do gledaliških odrov.

Največja med vsemi, in to povsem opravičeno, je Bohemian Rhapsody. Skladba napisana za album Night at the Opera (1975). Gre za šest minut dolgo suito, sestavljeno iz več delov in brez refrena. Sestavljena je v obliki dramskega trikotnika, katerega pa bi lahko pri bolj poglobljeni analizi aplicirali celo znotraj vsakega posameznega dela.

Skladba se začne z umirjenim a capella uvodom, kateremu se že po nekaj sekundah pridruži klavir. Klavirska spremljava se nadaljuje še v baladni del, kjer pride do izraza tudi Freddijev vokalni razpon. Osrednji inštrument tega dela res predstavlja klavir, vendar se inštrumentalni del konstantno gradi in zaključi z eno najbolj prepoznavnih kitarskih solaž. Temu sledi verjetno najbolj zanimiv del skladbe – operni prehod. Ta je zanimiv zaradi niza hitrih  ritmičnih in harmoničnih sprememb. Spremeni se tudi dinamika skladbe. Izmenjujejo se vokali, od samega Mercuryja v spremstvu klavirja, pa  do večglasnega zborovskega petja, ki ga podpirajo bobni, bas, klavir in timpani. Falsetto, za katerega je poskrbel bobnar Roger Taylor, se nadaljuje v najbolj jezen del celotne skladbe. Rockovski del se začne z inštrumentalnim odlomkom, svoj vrh pa doseže v besedilu. Hitrost melodije do konca dela upade ter se razvije v počasno refleksijo v zaključku, kjer na koncu ostaneta le še Freddi in klavir.

Zaradi te kompleksne sestave skladbe je Bohemian Rhapsody postavila nov mejnik znotraj progresivnega žanra. Skladba je izšla v obliki singla in je navkljub svoji drugačnosti in dolžini postala ena najbolj predvajanih skladb v zgodovini. Ker pri tej skladbi ni nič enostavno, je prav tako kompleksen tudi videospot. Zaradi njene veličine, ter kot poklon človeku, ki jo je napisal, je zato danes komad dneva.