A.A. Williams
Tokratni nekoliko bolj temačno obarvan večer je v Kinu Šiška začela gospel glasbenica A.A. Williams. Gre sicer za klasično izobraženo glasbenico, ki ji je uspelo najti ravnotežje med nežnim in žalostnim. In iz tega narediti umetnost, ter pokazati, da težka glasba res ni nujno tudi glasna. Po samo dveh demo posnetkih jo je pod svoje okrilje vzela založba Holy Roar Records, preko katere je A.A. Williams letos izdala debitantski istoimenski album.
Dvorana se je ovila v rdečo in modro barvo, in edino kar je sijalo na odru je bila velika črka A. v levem kotu. V Ljubljani se je angleška glasbenica predstavila prvič, seveda v spremstvu benda, ki ga sestavljata še bobnar in basist. Williamsova pa se nam je predstavila v vlogi vokalistke, kitaristke in klaviaturistke. In v vseh treh vlogah je naravnost blestela. Publiko, ki je sprva štela zgolj nekaj glav ob koncu nastopa pa je že kar lepo napolnila dvorano, je očarala in začarala z nežnim, zasanjanim in na trenutke otožnim vokalom. Predstavila se je s skladbami iz svojega prvenca, ter se po vsaki od njih skromno zahvalila poslušalcem. Stoječih ovacij ni bila deležna, a pri takšnem žanru to niti ni pričakovano. Njene skladbe so počasnejšega tempa, z nežnim vokalom, ki jih pospremijo še klaviature ter kitara. Ravno prav za umirjeno zibanje na mestu. V bistvu je zvokovno najtežji del njene glasbe ravno močno popačen zvok kitare. Poseben efekt, ki pa ga glasbenica premišljeno vnaša v svoja dela in z njim ne pretirava.
Večer smo torej začeli precej umirjeno, kar pa se je spremenilo že z naslednjimi nastopajočimi.
Tekst: Mateja Gašperin
Brutus
Po dokaj mirnem uvodu je bil čas za belgijski trojec, ki sliši na ime Brutus. Stefanie (bobni/vokal), Stijn (kitara) in Peter (bas) so s skupnim delovanjem pričeli leta 2013. V Kino Šiška so tokrat prišli obroženi z marca letos izdanim albumom ‘Nest’. Žanrsko jih je praktično nemogoče uvrstiti, saj se poslužujejo genialne zmesi vsega mogočega. Od punk ritmov na basu in kitari preko hardcora in klasičnih rock prijemov, ki so še najbolj slišani na kitari. Vse skupaj popestreno z vokalom Stefanie, pa vse skupaj izveni odlična alternativa. S svojo energičnostjo in naglim preklopom ritma enostavno pritegnejo. Čeprav dvorana v času njihovega nastopa še ni bila napolnjena do polovice, pa je publika vidno uživala v slišanem. O njihovi kvaliteti priča tudi podatek priznanega svetovnega glasbenega medija Revolver, ki je njihov album ‘Nest’ uvrstil na osmo mesto najboljših albumov letošnjega leta. Po slišanem temu lahko mirno prikimamo. Po našem mnenju bi si brez težav zaslužili mesto glavnega benda in ne kot predskupina.
Tekst: Klemen Udovč
Cult of Luna
Po švedski invaziji tega dne v Orto baru z Tribulation je tudi v Kinu Šiška sledil še en švedski nastop. Čas je bil za zvezde večera, sludge atmosferike Cult Of Luna.
Popolnoma drugačno vzdušje, sloneče na melanholiji in brezupu, z odrsko sceno, ki je spominjala na post-apokaliptično pokrajino. Vizualna podoba, osnovana na gosti megli in strateški osvetlitvi, je sedem nastopajočih spremenila v silhuete. Intenzivna, žareča energija se je z odra razširila po celotni dvorani. Naslednji dve uri je ta dihala kot en sam organizem.
Cult Of Luna so občinstvo vodili skozi čutne uvode in divje vrhunce, ga spravili na rob transa in znova grobo prebudili. Zaključili so z izvrstnim The Fall z letos izdane plošče A Dawn to Fear, dotaknili pa so se še albumov Vertikal in Somewhere Along the Highway.
Izjemen nastop, vsekakor vredno ogleda.
Tekst: Neža Pečan
