V sklopu Orto Festa 2018 smo obiskali tudi koncert skupine Panda

Panda je zasedba, ki je na slovensko glasbeno sceno kot komet priletela leta 1986. S skladbo Lino so zmagali na pop delavnici in si ustvarili samosvoj, prepoznaven glasbeni slog, ki ga ohranjajo in nadgrajujejo skozi leta delovanja, ne glede na trenutne trende. Na Orto Festu so se predstavili s prav poučnim repertoarjem, kot nalašč za generacijsko barvito publiko, ki je v spodobnem številu prišla podpret zasedbo in uživat v potovanju skozi zgodovino hitov Pande. Slišali smo tudi nekaj novih pesmi, ki malce sramežljivo, a vedno bolj naglas obljubljajo še eno ploščo več v zavidanja vredni diskografiji.

Glasbeno potovanje v svet Pande se je začelo s Sanjami in s pridihom latina že takoj zazibalo boke ženskega dela občinstva. V presenetljivo rokerski maniri, seveda z obveznim pridihom “retro klaviatur” Andreja Pompeta, s kitarskimi solažami Sama Pirca, divjemu rokenrol narekovanjem ritma bobnarja Damjana Muleja, ki ga s tolkali dopolnjuje še Vanja Vogričič, z basom pa vse skupaj v nezgrešljiv Panda zvok povezuje Vlado Pirc, je zazvenelo kar nekaj skladb na tokratnem koncertu. Trenutna, kot kaže, lahko mirne vesti napišemo – stalna, izjemno povezana, uigrana ekipa šestih glasbenikov, ki ji še vedno poveljuje neuničljivi Andrej Pompe, spretno preigrava skladbe, koketira z občinstvom, si mimogrede na odru med sabo pošlje kak iskriv pogled, nagajivo pokomentira napačno naglašeno besedo pevke, čez celoten špil ponuja občinstvu točno to, kar se od skupine takšnega kova pričakuje. Večer odlične muzike, uživanje ob dogajanju na odru, na katerem se bliska od vzajemne energije, ki se od nastopajočih prenaša na publiko.

Ta je sodelovala pri petju ob vsakem pozivu Vlada Pirca, naj se pridruži vsaj za refren. Ko pa je pevka Nina Bauman eksplodirala s svojim mogočnim vokalom, se je prostor prepustil tej divji, a kontrolirani energiji. Nina je po stažu in po letih najmlajša članica Pande, vendar se je neverjetno hitro zlila z glasbo ter energijo zasedbe. S svojo neukrotljivostjo, čutnim vokalom, ki te pretrese do kosti ali zapelje v občutek lahkotnosti, je zagotovo osvojila številna srca in ušesa glasbenih sladokuscev, s svojo mladostno energijo pa je v zasedbo prinesla svež veter.

Katera zimzelena uspešnica je bila tokrat vrhunec večera, je v primeru Pande skorajda brez smisla razpravljati. Glede na odzive publike ob vseh zelo znanih skladbah, ima vsak svojo najljubšo Pandino ”zimzelenko”, a Nepremagljivi, ki so nam ga namenili v prvem bisu, so razvneli navdušenje Orta do konca. Z neutrudnim ploskanjem in ovacijami smo si priborili še en dodatek. Za konec so nas Andrej Pompe, Nina Bauman in Vlado Pirc umirili s pesmijo Da bo jutri še en dan. Čudovito popotovanje smo tako zaključili v jazzy ritmih in z občutkom, da smo se znašli v nekem drugem času.

Res lep večer, res prijeten koncert.

Lista igranih skladb:

  1. Sanje
  2. Kakšno sonce, kakšen dan
  3. Kje je ta mož
  4. Stoletni ples
  5. Prebudi se
  6. Zvezde z neba
  7. Pozabi
  8. Lino
  9. Sive ceste
  10. Ti in jaz
  11. Življenje je igra
  12. Ljubimec brez imena
  13. Daleč stran
  14. Noro
  15.  BIS I. – Nepremagljivi
  16. BIS II. – Da bo jutri še en dan

Fotografije:

Video:

Foto/video: Klemen Udovč