Letošnja jesen prinaša kinematografski dokumentarec o enem od največjih slovenskih kulturnih fenomenov, Vladu Kreslinu.  Otvoritveni film 29. izdaje LIFF-a “Poj mi pesem” je režiral Miran Zupanič, ki za Kreslina pravi, da je “velika, široka in tudi precej globoka panonska reka in ko si na taki reki, se je najboljše prepustiti toku”.

Vlado ima pri svoji publiki kultni status, ki ni posledica samopromocijskih strategij, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice.

“Poj mi pesem” ponuja uvid v ključne faze Kreslinove rasti k avtentičnemu umetniškemu izrazu ter obenem vzpostavlja obrise kulturnega konteksta, znotraj katerega deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi. Režiser, ki Vlada Kreslina pred snemanjem ni osebno poznal, je v pogovoru po novinarski projekciji filma njuno sodelovanje opisal kot zelo lepo, bogato, prijetno obdobje, Vlada pa predstavil kot izjemno odprtega, odkritega, dobrega človeka. V procesu nastajanja filma so Zupaniča vodili Kreslinova biografija, glasba, prijatelji, njegove sugestije. “Bila sva vseskozi v dialogu, kjer pa sem imel to odgovornost, da imam zadnjo besedo, saj jaz odgovarjam za film,” je povedal.

Takšnega entuziazma, kot ga je začutil pri angažiranju cele ekipe in režiserja ni doživel od delovanja s svojim prvim bendom, Vokalno instrumentalnega ansambla (VIS), pa je poudaril Kreslin. Da je Miran Zupanič odličen režiser, je glavni protagonist dobil potrditev, ko ni bila upoštevana nobena njegova želja po izločanju določenih scen iz filma. Takrat je uvidel, da “človek ve, kaj dela.”

Koncept filma, vrhunska in premišljena fotografija

Zupanič dokumentarca ni želel zasičiti z arhivskimi posnetki, saj je koncept filma “Vlado tukaj in zdaj”. Preveč arhivskih posnetkov bi po njegovih besedah obremenilo film in odvrnilo pozornost od Vlada sedaj, želel pa je tudi postaviti časovne vertikale skozi ustavljen čas, stanje duha, zgodovino, ujeto v fotografije. Teh je pregledal na tisoče, pridobili so jih iz različnih virov, tudi iz arhivov, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in iz obsežne Kreslinove fotozbirke.

image
“Težko je gledati sebe. A vedno znova, ko gledam film, se mi zdi boljši. ” Foto: Arsmedia
Brez scenarija, loviti je treba spontane in nepričakovane trenutke

“Ne verjamem v scenarij za dokumentarne filme, kar kot profesor filmske režije na AGRFT težko rečem pred študenti. Osnova za dokumentarni film je želja, da se čim bolj približam snemani temi. Pred sabo imam prazno platno in gledalca, ki nekaj pričakuje. Ugotoviti moram, kaj je v temi tako pomembnega in kaj vzbuja čustva, da bo relevantno nagovorila gledalca. Pregledane slike, prebrane besede, preposlušana glasba, vse je le mentalno orodje, preko katerega začneš zajemati stvarnost s kamero in mikrofonom. V procesu montaže nato oblikujem pripovedno strukturo, torej scenarij,” razloži Miran Zupanič.

“Skozi njega tečejo različne silnice – glasba, poezija, tok časa, dinamika od rokerja do Beltinške bande.”

Sodelovali so: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin, Vera Pergar, Blaž Ogorevc, Jure Potokar, Anton Avbelj, Marjan Bokan, Vojko Kokot, Mali bogovi in Beltinška banda 

Scenarij:  Miran Zupanič
Režija: Miran Zupanič
Direktor fotografije:  Maksimiljan Sušnik
Montažerja:  Jaka Kovačič, Miran Zupanič
Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik
Producent:  Boštjan Ikovic

Koproducenti

MB grip
Iridium film
Zvokarna
Založba Kreslin

Projekcije filma

Dokumentarec bo predpremierno predvajan v Cankarjevem domu 7. novembra, kot otvoritveni film festivala LIFFe. V okviru festivala ga bo moč videti 8. novembra v Komuni in 10. novembra v Kino Šiška.

Posebna projekcija in premiera bo na Kreslinov rojstni dan, 29. novembra v Kinodvoru. Na redni spored bo film tu uvrščen 10. decembra.

V Mariboru in Murski Soboti si ga boste lahko ogledali 30. novembra, v Novem mestu ter Celju pa 1. decembra.