Kdo ali kaj je Janez Bončina – Benč?

Na kratko: “To je »model«, ki je imel ob praznovanju dveh osebnih jubilejev v petek prvega februarja koncert v Cvetličarni. To je »model«, ki kljub svojim uradnim letom in vsej kilometrini še vedno izžareva energijo in entuziazem tistega 20-letnika, ki je pred 50 let pričel kreirati in soustvarjati slovensko in jugoslovansko glasbeno sceno.”

Na tem mestu bi lahko nadaljevali v nedogled z naštevanjem njegovih uspehov, stvaritev, prelomnic, sodelovanj in kar je še tega, a ne bomo, saj medmrežje drži obilo podatkov, izjav, intervjujev in muzike kjer je pustil svoj podpis. Pa naj si spoštovani bralec ali bralka tega sestavka informacije o Janezu izbrska kar tam.

Zato bomo nadaljevali zgolj s tem kaj nam je na tokratni rojstnodnevni zabavi ponudil  stari dobri Benč… in tega ni bilo malo.Slavljenec je na tokratnem koncertu občinstvu, ki je res dodobra zapolnilo parter in balkon v Cvetki,  privoščil malce več časa za medsebojne debate, spoznavanja in kar je še tega. Oziroma po domače – dejanski začetek koncerta je bil kakih 57 ali 58 minut kasneje od uradno navedenega, zato je med čakanjem v  zrak ušel že tudi kakšen žvig kakega bolj neučakanega poslušalca. Da pa le ne bi bilo čakanje predolgo so v Cvetki, za glasbeno kuliso, napedenali djmojstra z rock ,soul in funk partiturami.

No, pa končno »uleti« naš Janez v svojem tipičnem slogu, pograbi mikrofon, na oder povabi svoje dolgoletne glasbene kolege ponovno združene v zasedbi Karamela in na suho, ob minimalistični spremljavi kitare, zapoje refren svojega Abrahama, a številko 50 tokrat zamenja s 70.

Uvertura v koncert z To noč in Zrno soli, potem se pri skupni izvedbi pridruži še enega štiklca pridruži Benč, četrti Navali narod na gostilne pa nekakšna potrditev » da zdaj gre pa zares«.

Ker pa se »križev na grbi« ne da zanikati, je Karamela na odru po »Nnng« dobila zamenjavo. Tako so si lahko Janezovi vrstniki malo odpočili, na njihovo mesto pa so se ob klaviaturski uverturi najmlajšega, v sedaj že kar stalni zasedbi, Nejca Škofica, v nadaljevanju skladbe V veri da boš srečna postavili še Jani Hace, Žiga Kožar ter Jani Moder.

Sledil je  Poet  pri  Mr. Soul pa je zven »ansambla Janeza Bončine – Benča« s saksofonom prišel obogatiti še Tadej Tomšič.

K vsesplošnemu prepevanju je občinstvo pripravila Maja z biseri, v počasnejši maniri je s skladbo Z več plati je ob spremljavi Janija Haceta slavljenca počastila, tudi legendarna, Neca Falk. Med tem je drugi Jani je z subtilnim ubiranjem strun v uverturi, že  pripravil teren za bluzovski standard Edina luč. Jani Hace se ponovno izkaže v Floridi, od koder nas zasedba pripelje na zaslišanje k  Gvendolini, ki pa pač ni to kar je, če ni poleg še norih višin spremljevalnih vokalov še bolj norih mojstrov falzeta. Tako so se v back vokaliste na Benčevo povabilo prelevili Marjan Malikovič,  Jadran Ugrin ter še ena legenda, Braco Doblekar.  In kot, da oder ne bi bil že dovolj natrpan s samimi izvrstnimi glasbeniki,  se s svojim strunskim glasbilom, zasedbi pridruži še Primož Grašič. Ta glasbena »mašina« je potem Gvendolino  v teku izvedbe preobražala od originalnega zvena v jazz standard in nazaj pa vse do zvoka, ki se ga ne bi sramoval niti sam Carlos Santana.  Enako poigravanje z melodijo ter zvenom je sledilo tudi v poletni Zlati obali.

Pri izvajanju skladbe Domovino moja , drugi komplet klaviatur zasede še Tihomir Pop Asanović, pri refrenu pa priskoči na pomoč še ena glasbena legenda s tega konca Evrope in to nihče drug kot sam Aki Rahimovski.

Ker je vedno dobro tudi nekaj popiti, se celotna dvorana prepevajoč zbere Ob šanku z najbolj ponarodelo in »Benčevsko« Ta noč je moja, v kateri se glasbeni sestav ne izogne niti izletu v reggae vode.

Sledi (prvi) priklon ter samoumevni dodatek, ki ga ozaljša »Ujetega tiča tožba« oz. Kadar ognji dogorijo, le-ta se na svoji poti spogleda tudi s sambo, svojo virtuoznost pa v njej pokažeta še Asanovič in Tomšič piko na i pa postavi kitarski duel Moder – Grašič.

Drugi priklon, odhod z odra, občinstvo pa še nima dovolj in prične z družnim, ritmično pravilnim in usklajenim ploskanjem ter ubranim prepevanjem »O-o-o, o-o-o-o, o-o-o-o, o-o«. Malo olja na ogenj prilije še Jani H. in Benč privoli v še en mini »Ta noč je moja« dodatek.  Da ta bonus kljub 120 minutam intenzivnega muziciranja ni bil zaman jasno pokažejo vsesplošno prepevanje, nasmejani in veseli obrazu vseh prisotnih za končno popolnost momenta pa poskrbita še dva najbolj intimna kosa ženskega perila ti. nedrčka oz v tem primeru kar »modrca«, ki sta iz prvih vrst ob koncu koncerta priletela pozdravit tokratnega slavljenca.

Benčevi glasbeni sodelavci na tokratnem »gigu«, so zopet vrhunsko opravili svoje delo, česar pa smo pri »Bendologu« že vajeni, saj v svoje vrste rekrutira vedno le najboljše »muskontarje«. Če rečemo še kakšno o občinstvu je potrebno poudariti, da so pretežno abrahamovci in Benčevi letniki ustvarili res fantastično atmosfero, seveda pa je bilo na koncertu precej tudi mlajših ljubiteljev Janezove muzike.

Sam koncert ni bil neki vizualni spektakel, ne šov, tudi zvočna slika na momente ni bila čisto popolna, kljub temupa velika pohvala Saši Fajonu za opravljeno delo. Izvedbe skladb ravno tako  niso bile ne polikane, ne naštudirane do zadnje pikice, ampak to je tisti pravi Benč. Tisti Benč, ki je na odru pevec, izvajalec, moderator, umetnik, zabavljač, improvizator, dirigent in poslušalec ter del občinstva hkrati in zato noben nastop ni identičen predhodnemu. Ko skladba predstavlja samo okvir v katerega potem vsak posameznik doda svoj delček kreativnosti.

Skratka, Janez Bončina – Benč je tiste sorte umetnik za katerega slogan »vedno nekaj novega« drži bolj kot si mogoče niti on sam ne predstavlja.

Janez, še na mnoga leta!

PS: Koncert je v sliki in zvoku zabeležila tudi nacionalna TV zato se, po noči Modrijanov in legendah od Čukov, lahko v bližnji prihodnosti nadejamo, da bomo vsi prisotni na koncertu, ob ogledu ponovno uživali v odlični glasbeni predstavi, vsi drugi gledalci posnetka, pa bodo svojo neprisotnost verjetno malce obžalovali. Ampak brez panike, še bodo priložnosti, Benč pravi, da je v življenjski formi in da pripravlja še cel kup zanimivih stvari.

Komaj čakamo!

Tekst: Janez S