Že stoletja priznavamo, da je Laško eno bolj dragocenih mest na Slovenskem zavoljo njihovega zelenega zvarka. Ohlajen domači kozorog gre že kar nekaj let z roko v roki tudi z glasbo, in se s tem trdno postavlja na poletni festivalski zemljevid vsakega žejnega rokerja. Vendar Laško iz okvirov pivskih veselic iz leta v leto bolj prerašča v mesto sofisticirane glasbene kulture – k čemur že osmo leto znatno pripomore trdosrčni Metaljot Raspaljot Open Air Festival, projekt društva Šmocl.
Že hitro je bilo znano, da bo festivalčič z letos še posebej visokoleteče postavljenim lineupom, ki je poleg sedmih skrbno izbranih domačih zasedb obljubil poljske mojstre deatha Decapitated, presegel vsa pričakovanja. Glavica na žebljico je bilo premeteno časovno pozicioniranje dogajanja tik pred odprtje poletne metalske sezone – še natančneje, med zadnji in prvi vozni termin vlaka do prestolnice, ki je v obisk čudovitega obrečnega mesta prepričal tudi najmlajše in najbolj etanolno navdahnjene metalske kolege.
Številke tega seveda niso zatajile. Že ob odprtju festivala z domačimi črnimi pogani Valuk je število obiskovalcev grajskega dvorišča že skorajda obetalo nekaj stotic obsežno publiko, ki so jo hitro pomnožili belokranjski grooverji Sarcom in za njimi več kot spodobno nasilni ljubljanski thrasherji Panikk. K poštenemu ogrevanju vseh plasti črnine so pripomogli tudi že skoraj legendarni velenjski KAOZ in tehničarji Paragoria, ki so žanrsko nit počasi napeljali naproti aktu večera. Prevzeli so jo žalski Interceptor, ki pa pravijo, da bodo po drugem poskusu iz leta 2007 po tem nastopu dokončno upokojili svoj pokopališki metal. Zaenkrat jim dajmo še eno slabo desetletje oddiha, bomo videli potem.
Zasedba, ki pa zagotovo ne počiva, so domači Noctiferia. Velikane lahko pod mogočnim vokalom Giannija Poposkega mirno postavimo na sam piedestal slovenske metal scene, od koder konkretno sega tudi že na tuje. To vedno znova potrjuje udeležba in vzdušje na njihovih koncertih, ki je tudi tokrat dala prav malo razmisliti, kdo je pravi headliner eventa. In le prav je lahko tako.
V resnici seveda nikomur ni zmanjkalo energije za nadbrutalne Decapitated. Slovani, ki jih zadnja leta ovijajo v govorice o nečloveških prestopkih, vendarle niso take zveri. Ali pač, kakorkoli se vzame. Če smo bili zaradi omenjenih neljubih dogodkov za njih prikrajšani letos januarja ob boku Kreator, smo se lani izdanega Anticult lahko tokrat dodobra navlekli še za nazaj.
Poleg njihove obvezne zveste fen baze, se je število privabljenih obiskovalcev ustavilo nekje zelo blizu pol tisočaka, kar je za malo Laško več kot uspeh. Da so bili poleg obiskovalcev vidno zadovoljni tudi organizatorji, ni šlo spregledati. Navdušeni poslovilni obljubi nadaljevanja serije dogodkov se je tako pridružila še ena želja – Metaljot podaljšati v dvodnevni razvrat. Velikopotezno, ampak ob taki organizaciji in posluhu za želje obiskovalca, uspeh ne bi smel izpasti. Mogoče bi pridobili še kako uho več, če bi se v razpored vrinil še kak malenkost (ampak res malenkost) manj zloben izvajalec. Ali pa tudi ne, mogoče je ravno ta specifičnost čar dogodka. Pustimo se presenetiti.
Galerija:
Valuk
InterceptorNoctiferiaDecapitated
Foto: Žan Žak Martinjak