Janez Bončina – Benč nas je s spremljevalno zasedbo poslal v glasbeno ekstazo
Janeza Bončina – Benč (naprej v tekstu Benč) je ime, ki ga ni potrebno posebej predstavljati. Oldtimer letnika 48 z neuničljivo mašino kot 5 cilindrski Mercedes Benz dizel iz leta 1974. Samo vozi in teraj. In Benč se neuničljivo, brez dodatnih servisov, vozi po glasbeni sceni že od 60ih naprej, ko je skupaj s Tomažem Domicljem nase prvič opozoril v skupini Helioni. Največje sledi v glasbi na naših tleh in širše je pustil še v skupinah September in Mladi levi, povprečnemu slovenskemu glasbenemu ušesu pa je najbolj poznan s solo kariero.
Priznam, da sem bil malce skeptičen kaj pričakovati, ko sem Benča zagledal v programu festivala Kamfest. Ampak skeptika se je takoj odpravila, ko mi je bilo jasno kakšen crème de la crème slovenskih glasbenikov bo skupaj z njim na odru.
Polčas letošnjega Kamfesta je tu
Kot že ob otvoritvenem koncertu z Nieti se je polčas letošnjega Kamfesta tako kot običajno vsako leto pričel v pub Pod gradom na izmenjavi »strokovnih« mnenj kaj danes pričakovati. »Vsak dan ob istem šanku, le redkokdo je manjkal, vse sami stari znanci…« ali kako že pravi Benč? In jasno sem vedel, da si bo vsa družba tole ogledala. Glede na to, da je v zasedbi lokalni heroj na bobnih Žiga Kožar, je treba zadevo podpreti že po pravilih nenapisanega kodeksa.
Nekaj čez 20:30 je Benča in ekipo na odru napovedal Gašper Selko in ob začetnih bobnarskih linijah Kožarja so si na odru sledili najprej Jani Hace nato pa za njima še Jani Moder, Primož Grašič in Nejc Škofic. Kot zadnji je na oder prispel cel smisel današnjega večera – Benč in s komadom Mr. Soul začel glasbeno ekstazo. Polno prizorišče osrednjega odra Kamfesta je takoj navdušeno. Za nadaljnjo pumpo je takoj poskrbel z legendarno »delavsko« himno Navali narod na gostilne in publika je bila kupljena.
Benč z repertoarjem skozi zgodovino
Skozi večer so nas nato Benč in super grupa popeljali skozi Benčev življenjski repertoar. V štartu nas je razvajal s skladbami Kadar ognji dogorijo in Poet, nato pa je s skladbama Zlata obala in Gvendolina, kdo je bil? sledil krajši presek v zgodovino in njegovo takratno skupino Srce. Celotni seznam skladb pa je šel še čez odlične skladbe V veri, Majko zemljo, nato pa je Benč časovni stroj s skladbama Florida in Domovino moja obrnil v čas delovanja odlične skupine September. Tempo je na kratko umiril s sklado Edina luč.
Jasno pa publike ni mogel pustiti lačne ob zaključevanju koncerta. Sledile so večne Maja z biseri in Ob Šanku, kjer je bil Benč deležen darila v smislu prepevanja celotne publike. Vrhunec večera so mojstri na odru dosegli s skladbo Ta noč bo moja, katero bi Benč lahko zapel že ob štartu, saj si nas je to noč popolnoma prilastil.
Odličen večer se je zaključil še s skladbo Na noge, katero je Benč ustvaril v osemdesetih s spremljevalno skupino Junaki nočne kronike.
Je Benč ponudil kar smo pričakovali?
Kako povzeti celotno štorijo tega večera? 76 letni Benč enostavno ne popušča. Halo? 76 let! Energije pa več kot marsikateri glasbenik na poti prehoda v drugo puberteto. Kljub res minimalnim in skorajda neopaznim popustom v vokalu v njegove koncerte ne gre dvomiti. Kvaliteta ostaja na nivoju. Brez nepotrebnega kompliciranja. Obvezno vam priporočam ogled dokumentarnega filma Mr. Soul, ki govori o njegovem bogatem glasbenem udejstvovanju tako v Sloveniji kot v času bivše Jugoslavije z nešteto zasedbami in solo izvedbami.
O spremljevalni zasedbi…
Kar se tiče pa spremljevalne skupine… Čista ekstaza. En redkih koncertov, na katerem sem dobil precej več kot sem pričakoval. In pričakovanja ob glasbenikih takega kova in s tako kilometrino na odrih res niso bila majhna. Vsa kompletna zasedba je izredno usklajena. Na videz pa deluje izredno preprosto. Vklopijo se in igrajo. In vse je na mestu. Ni »šlepanja« drug na drugega. Vsak ima svojo vlogo in vse vloge so dovršene do popolnosti. Z naskokom najmlajši član zasedbe Nejc Škofic na klaviaturah je že dolgo znan kot en najboljših klaviaturistov pri nas in njegova leta imajo pred seboj še ogromno potenciala.
Kitarska virtuoznost
Jani Moder je priznan kot en najbolj tehnično dovršenih kitaristov pri nas in sodi med vodilne slovenske jazz ustvarjalce. Mimogrede… V ponedeljek si boste lahko njegov trio (Jani Moder – kitara, Marc Abrams – bas, Klemens Marktl – bobni) ogledali v Jazz klubu Gajo. Primož Grašič zame osebno že leta in leta velja za alfo in omego slovenskih kitaristov. Vemo, da se glasbenikov ne da pravično rangirati, ampak kljub temu zame Primož Grašič predstavlja čisti vrh. Brez nepotrebnih teatralnih vložkov na odru. Statično in preprosto, ampak tako prekleto dobro. Vsaka nota je na mestu in naj se gre za ritem ali božansko improvizirano soliranje. Hkrati z opremo pošlje v vrtec vse nas amaterske kitariste, ki menimo da za vaje v sobi potrebujemo vsaj box s štirimi 30cm zvočniki, 100w Marshall ojačevalec, 15 efekt pedalov in custom made Fender Stratocaster kitaro. Primož Grašič je na odru z dokaj poceni kitaro Yamaho Revstar in manjšim multiefektom. In to je to. On je čisto utelešenje pravila da ton ni v opremi temveč v prstih.
Kaj pa ritem linija?
Jani Hace je priznani basist z ogromno kilometrino. Množici najbolj znan kot basist Siddharte, kjer je po mojem mnenju še najmanj vidno njegovo znanje. Dela z Benčem in projekti kot so na primer Elevators dejansko uprizorijo njegovo virtuoznost. In če navadno velja pravilo, da greš med solom basista za šank po pivo je tu ravno nasprotje. Dodatno prisluhneš. Žige Kožarja, kamniškega virtuoza na bobnih, tako ali tako ni potrebno predstavljati. Žiga je mašina. On lahko igra povsod. Da. Upam si trditi, da lahko Žigo postaviš v katerikoli bend na svetu (ne samo v Sloveniji) in bo naredil svojo magijo. Seznam glasbenikov in zasedb s katerimi sodeluje in je sodeloval je tako neskončen, da verjetno še sam ne zna našteti vseh.
Hvala Kamfest!
Vem, da je mogoče vse skupaj brati kot ogromno poveličevanje. Ampak ti glasbeniki skupaj so čista glasbena virtuoznost. In kdor si te zasedbe še ni uspel ogledati, naj to stori. Resnično ne bo vam žal.
Ekipi Kamfesta se iz srca zahvaljujem, da so v letošnji program uvrstili to glasbeno poslastico. Še več takih! In še na mnoga leta Kamfest!
Foto in tekst: Klemen Udovč
