Foto: Marko Bishop Jadro

40 potovanj okoli sonca z legendarnimi TOTO

Glasbeni stili pridejo in gredo. Kvaliteta glasbenikov raste in žal prepogosto tudi pade. Le glasba in glasbeniki na najvišjem nivoju pridejo in na najvišjem nivoju tudi ostanejo. In če govorimo o najvišjem nivoju ne moremo mimo Toto.

Toto so 9. februarja izdali svoj 15 album z naslovom »40 Trips Around The Sun« s katerim so proslavili svojo 40 letnico ustvarjanja. Z dotičnim albumom, na katerem lahko prisluhnemo nekaterim njihovim največjim uspešnicam, so se odpravili na turnejo. Ena izmed postaj na njihov turneji je bila 9.3.2018 tudi dvorana Dom Sportova v Zagrebu.

Koncert v razprodani manjši dvorani Doma Sportova se je začel ob 21:00 uri brez ogrevanja predskupine. Ikonični stalni četverec Toto v zasedbi kitarskega virtuoza Steva Lukatherja, pevca Josepha Williamsa, mojstra na sintetizatorjih Stevea Porcara in klaviaturista Davida Paicha ob dopolnilu turnejskih »prikolic« (Lenny Castro – tolkala, Shem von Schroeck – bas, Shannon Forest – bobni, Warren Ham – saksofon / flavta / back vokal), je  koncert začel s skladbo Alone. Za prvo večjo evforijo med publiko so poskrbeli z naslednjo, vsem znano skladbo – Hold The Line. V prvem sklopu so sledile skladbe: Lovers In The Night, Spanish Sea, I Will Remember, English Eyes, Jake To The Bone, Lea in Rosanna – s katero so Toto po pričakovanju poskrbeli za drugi dodatni val navdušenja.

Sledil je rahel preklop s serijo sedmih skladb v pol akustični izvedbi. V tej seriji skrajšanjih izvedb skladb smo prisluhnili medly-ju: Miss Sun, Georgy Porgy, Human Nature (priredba skladbe Michaela Jacksona), Holyanna, No Love, Mushanga in Can´t Stop Loving You.

V zadnji seriji je Steve Lukather odložil akustiko in Toto so ponovno prestavili prestavo višje s skladbami: Girl Goodbye, Angela, Lion, Dune, While My Guitar Gently Weeps (priredba skladbe The Beatles), Stranger In Town, Make Believe in jasno – Africa, brez katere koncerta Toto praktično ni. Prav Africa je bil pričakovan zaključek s katero je uigrana zasedba še dokončno poskrbela za val navdušenja. V BISu so se poslovili še s skladbo The Road Goes on in koncert po dveh urah in 15 minutah zaključili.

Manjše razočaranje koncerta je bil dokaj slab zvok, čemur pa zagotovo botruje nekoliko neprimerna dvorana. Večja dvorana Doma Sportova je bila namreč zasedena zaradi športne prireditve. Ob res slabem začetku je tonskemu tehniku zadevo nato uspelo ublažiti. K sreči pa so razočaranje do popolnosti popravili brezčasni Toto, kateri kljub kilometrini ostajajo brezhibni in po našem mnenju brezčasni. Kvaliteta, katere si želimo pri vseh skupinah po toliko letih igranja. Občutek, da nekaj ni izvedeno na silo temveč z izrednim občutkom za komunikacijo z publiko je neverjeten.

Prepričani smo, da Toto nismo videli zadnjič. Le redke skupine po toliko letih igranja pustijo v spominu tako globok pečat.

Foto: Marko Bishop Jadro
Foto: Marko Bishop Jadro
Foto: Marko Bishop Jadro
Foto: Karlo Krešimir Kaštelan
Foto: Karlo Krešimir Kaštelan

Foto: Filip Bušić
Foto: Filip Bušić

Foto: fotografi LA Agency