Prleški glasbenik Samo Budna se tokrat predstavlja s pesmijo Petra Rezmana “Sonce nad oblaki”. Budna je lani v okviru projekta “Rokerji pojejo pesnike” kot sodelujoči kantavtor uglasbil ta sonet, zgodbo o vračanju iz teme v svetlobo pa so to jesen ujeli še v video zapis.
Pesem Sonce nad oblaki je bila prvič objavljena 30. decembra 1981 v novoletni številki rudniškega glasila Rudar. Petru Rezmanu, takrat zaposlenemu v Rudniku lignita Velenje, se je koncept za pesem utrnil med službo, 400 m pod zemljo v rovih rudnika.
Pesniško delo, ki je ostalo trdno zasidrano v avtorjevem opusu rudarske poezije, kljub temu da je tovrstno formo pesmi kasneje popolnoma opustil, je bilo izdano v antologiji Slovenske rudarske pesmi (1983) in v Rezmanovem pesniškem prvencu Pesmi iz premoga (1985).
Na povabilo Boruta Gombača je avtor poslal Sonce nad oblaki na razpis projekta Rokerji pojejo pesnike. Projekt povezuje poezijo in glasbo, ob 20. obletnici obstoja so k sodelovanju povabili uveljavljene kantavtorje in pesnike. Eden od sodelujočih glasbenikov te izdaje Rokerji pojejo pesnike je tudi Samo Budna. Prleški glasbenik, sicer avtor uspešnic Rdeče oči, Dnevu se slabo piše, Kje si, je za uglasbitev izbral Sonce nad oblaki in sodelovanje z Rezmanom se je začelo.
Za potrebe uglasbitve sta ustvarjalca naredila manjšo adaptacijo pesmi. Najprej je izšla na zgoščenki Rokerji pojejo pesnike (december 2017), Budna pa se je je lotil še enkrat. Skupaj s producentom Janezom Hacetom sta jo prearanžirala, na novo posnela del pesmi v kočevskem studiu BearTracks Recording Studio in naredila miks. Mastering je delo Martina Štibernika, izšla pa je pod okriljem založbe Celinka.
Videospot, za katerega je zaslužen Gašper Pintarič, so posneli na stari domačiji v prleški vasici Ilovci. V zgodbi nastopata oba umetnika – Peter Rezman in Samo Budna.
“Tako kot je nad vsakim oblakom vedno sonce, tako se rudar vedno vrača iz teme v svetlobo.”
