U2 so 1. decembra izdali nov album z naslovom Songs Of Experience
Težko, nefer in nečloveško bi bilo napisati, da je to res dobra plošča – glede nato, za kakšen band gre. Ampak po tistem, ko se mi je Bono ušunjal v iPhone in iTunes, ker je očitno vmes, ko je bil ta še živ, Steva Jobsa uspel naplahtat, da je novi Bob Dylan in The Beatles… No, to ziher ni. A po enem res resnem flopu [Songs of Innocence], ko so zatavali bolj kot na Popu ali Zooropi, in enem spodletelem poskusu [No Line on the Horizon], ki je sčasoma ravno zaradi naslednika dobil vsaj malo teže, imajo zdaj poslušljivo ploščo, kjer so našli, v bistvu pa precej bolj reciklirali tisto, kar res znajo. V tem so, ne povsem na tej plošči, res dobri. Si toliko bolj vesel, da četudi si kao zamudil vse, ker te je zajebal popkulturno EMŠO, je bila vstopna točka z All That You Can’t Leave Behind, vseeno precej okej. Songs of Experience ni švoh. Je dovolj dobra, da se spomniš, kakšen band U2 v bisvu je (bil).
